Kaj je povzročilo ledeno dobo?

avtor Michael J. Oard
provod Gorazd Novak (www.ustvarjen.si)

iStockphoto

Posvetni znanstveniki so izzvali kreacionistične znanstvenike, naj pojasnijo ledeno dobo. Trdijo tudi, da je bilo ledenih dob več, mogoče do skupno 50, v intervalih po 100.000 ali 40.000 let preko preteklih 2,6 milijona let.¹ Verniki v Biblijo morajo na ta izziv odgovoriti z upoštevanjem 1. Tesaloničanom 5:21:''Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite'' (SSP). Medtem ko ohranjamo zaupanje v Božjo besedo, moramo skrbno preučiti opazovane podatke in moramo biti pozorni na to, kako je naturalizem (''ni Boga'') vplival na razlage teh podatkov.

Najprej poglejmo, ali je kdaj bila ledena doba? Odgovor je preprost, saj v srednjih in velikih zemljepisnih širinah obstaja na stotine površinskih značilnosti, ki so podobne tistim blizu obstoječim ledenikom. Vključujejo čelne (terminalne) in stranske (lateralne) morene (tj. ledeniška groblja, grebeni kamnitih okruškov), opraskane balvane in opraskana kamnita tla. Ledeniške morene ne more oblikovati tekoča voda.

Značilnosti ledene dobe so prisotne na preko 30% zemeljske kopne mase, kar nakazuje preteklo pokritost s plastmi ledu ali ledeniki. Danes je zaledenelih le 10%, večinoma Antarktika in Grenlandija. Kot bo pokazano v nadaljevanju, je bila ledena doba samo ena in opazovanja kažejo, da je bila nedavna. Morene z ostro krono in opraskana kamnita tla so pokazatelji nedavne aktivnosti, kajti v nasprotnem bi bile zaradi vremenskih vplivov morene zaobljene, praske pa zabrisane.

Ledena doba je velik izziv posvetni znanosti

Pogosto je izziv kreacionističnim znanstvenikom tudi izziv posvetnim znanstvenikom. Glede ledene dobe knjige in profesorji včasih zmotno trdijo, da ledena doba lahko nastane enostavno: ''Potrebna je sorazmerno majhna sprememba, da nas bo vrgla nazaj v situacijo, ko se bo led spet lahko začel nabirati na hribih in bomo na hitri spirali navzdol''.²

Slika postane jasnejša, ko izračunamo, kolikšna ohladitev pomladi in poletja bi bila potrebna. Povprečne temperature bi morale pasti pod ledišče, da bi snežna odeja ostala do konca poletja. Glavni vzrok za taljenje ledu so sončni žarki in ti so celo učinkovitejši kot višje temperature. V srednjih in visokih zemljepisnih širinah je poletno sončno sevanje intenzivno. Če za primer uporabimo neto taljenje snega in ledu na nizkih nadmorskih višinah Antarktike,³ mora povprečna temperatura pasti do približno -7°C, da bi zimski in spomladanski sneg zdržal preko poletja do pozne jeseni. To pomeni ohladitev za približno 19°C za visoke zemljepisne širine Skandinavije in Kanade ter približno 28°C za srednje zemljepisne širine, kot so severne ZDA in vzdolž južnega roba ledenega pokrova, ki se je oblikoval v Evropi in Aziji.

Posvetni znanstveniki predlagajo, da bi tolikšno ohladitev lahko povzročili sedanji procesi ali manjše spremembe v geometriji zemljine orbite, toda vse to ima premajhen učinek. Tudi če bi na tak način lahko bile proizvedene nižje temperature, bi zrak potem postal približno 60% bolj suh, kar bi zanesljivo oviralo nastanek snega. Skratka, obstaja velik problem, kako pojasniti ogromno količino snega, potrebnega za ledeno dobo. In da se zadeva še zaplete: četudi bi po naključju taka podnebna sprememba trajala eno leto, to ne bi izpolnilo pogoja, da bi morale podnebne spremembe trajati stotine let.

Zaradi tega je ledena doba velik izziv za posvetne znanstvenike. O njenem nastanku obstaja preko 60 idej (teorij) in zato je David Alt, profesor geologije na University of Montana, dejal: ''Čeprav je teorij na pretek, nihče ne ve, kaj povzroča ledene dobe''.⁴

Je ledeno dobo možno pojasniti znotraj biblijskega življenjskega nazora?

Posvetni znanstveniki v resnici ne morejo pojasniti nastanka ledene dobe, toda ali to zmorejo kreacionistični znanstveniki? Da, toda najprej jo je treba umestiti v biblijsko zgodovino zemlje. Ledeniške značilnosti ležijo na vrhu sedimentnih kamnin. To je dober pokazatelj, da je ledena doba nastopila po potopu. Po potopu so bile razmere zelo posebne. Raziskovanje le-teh nam lahko pomaga najti odgovore.⁵

Potop je bil globalna katastrofa, ki je vključevala izrazito vulkansko dejavnost. Po potopu so bili številni drobni vulkanski delci ujeti visoko v atmosferi. Ti delci so odbijali sončno svetlobo nazaj v vesolje in tako ohladili Zemljo. Toda tekom nekaj let bi se vulkanski delci usedli. Na podlagi fizikalnih dokazov je dobro sprejeto, da je bilo med ledeno dobo veliko več vulkanskih izbruhov kot jih imamo danes. Ti izbruhi so v zgornjo atmosfero konstantno dovajali zaloge drobnih delcev in verjetno poskrbeli za več stoletij ohladitve. Na ta način je pogoj hladnejšega poletja (za nastanek ledene dobe) izpolnjen. Kako pa je z drugim pogojem; od kod pride vlaga za potrebno sneženje?

Zaradi vulkanske dejavnosti (vroča lava) so bile vode potopa segrete, in vročo vodo so prispevali ''studenci velikih globin''. Potop je bil dinamičen pojav in po potopu so bili oceani večinoma topli – od pola do pola in od gladine do dna. Kot posledica tedaj ni bilo morskega ledu na nobenem izmed oceanov.

Vroča voda izhlapeva hitreje kot hladnejša; toplejša ko je, hitreje izhlapeva. Z oceani srednjih in velikih zemljepisnih širin mnogo toplejšimi od današnjih je bilo izhlapevanje veliko večje. Ko je vlaga naletela na hladnejše kontinente, so se sprožile velikanske nevihte. Ta sneg se je odložil vzdolž poti nevihte in v smeri proti polu. Sčasoma se je zaradi poletnega taljenja in nato ponovnega zmrzovanja spremenil v led.

Kako dolgo?

Tudi tretji kriterij, čas, je bil na ta način izpolnjen, saj je izhlapevanje sčasoma ohladilo oceane. Sčasoma se je polegla tudi vulkanska dejavnost. Hladnejši oceani so proizvedli manj vlage in manj snega, tako da se je ledena doba postopoma končala. Manjša vulkanska aktivnost je omogočila več sončnih žarkov, ki so stalili leden pokrove. Račun hitrosti ohlajanja oceana po potopu lahko da grobo oceno o dolžini ledene dobe. 

Na osnovi hlajenja oceanov je ledena doba lahko dosegla ledeniški maksimum v približno 500 letih. Imel je povprečno globino 700 m na severi polobli in približno 1200 m na Antarktiki, kjer se je zbrala večina ledu južne poloble.

Z uporabo enačbe taljenja lahko izračunamo čas taljenja ledenega pokrova. Sprva se je led talil počasi, nato pa hitreje s pojavom velikih jezer na robovih ledu. Nekatera od teh jezer so se predrla in povzročila orjaške poplave, npr. poplava jezera Missoula na severozahodu ZDA.⁶ Potrebno je bilo le okoli 70 let, da se je ledeni pokrov stalil vzdolž robov, in okoli 200 let, da se je stalil še v notranjosti Kanade in Skandinavije. Torej je ledena doba skupno trajala približno 700 let – ne pa sto tisoče let.

Koliko ledenih dob?

Posvetna ideja o številnih ledenih dobah izhaja iz prepričanja, da se je Zemljina orbita rahlo spremenila tekom milijonov let in da je ta sprememba ciklična ter da so ti cikli povzročili več ledenih dob. Da bi podprli to idejo, znanstveniki vzorčijo oceansko dno, tako da cev odvržejo v sedimente na dnu, nato pa analizirajo nekaj spremenljivk v cevnem vzorcu sedimentov. Vrednosti teh spremenljivk opletajo gor in dol okoli povprečja. Ker je teh odstopanj od povprečja na ducate, posvetni znanstveniki enostavno predpostavljajo, da vsaka taka vijuga predstavlja ledeno dobo.

Na kopnem ima večina območij dokaze, ki so skladni z eno samo ledeno dobo. Na robovih ledenih pokrovov so ledeniški ostanki lahko zapleteni in prav tam skušajo uveljaviti trditve o številnih ledenih dobah. Toda dobro znano je, da rob ledenega pokrova napreduje, se umika in nato spet hitro napreduje, kar ustvarja komplicirane ledeniške sedimente. Pet posvetnih znanstvenikov je priznalo, da so številne ledene dobe v resnici le predpostavka.⁷ Ti znanstveniki so zaključili, da je bila v Alberti v Kanadi le ena ledena doba namesto treh ali štirih.

Lahko rešimo ostale izzive

Sekularni znanstveniki pogosto izzivajo kreacioniste, naj pojasnijo ledeno dobo. To je bilo storjeno s sprejetjem biblijske zgodovine in z raziskovanjem podatkov. To je primer, kako lahko rešimo ostala nasprotovanja Bibliji. Moramo biti iskalci resnice (1. Tes 5:21). Pogosto ugotovimo, da so izzivi, s katerimi se soočamo, izzivi tudi za posvetne znanstvenike, čeprav pogosto prikrivajo svoje težave. Pravilno razumevanje edinstvenega globalnega potopa lahko reši številne izzive s strani sekularnih znanstvenikov, ki so predani paradigmi evolucijskih dolgih obdobij. Bodimo tako predani biblijski zgodovini zemlje.